ČLOVEŠTVO IN BARVANJE LAS

​

Veseli smo, da se zgodovina vrača in da je vse več ljudi pripravljenih prisluhniti tradicionalnih naravnim rešitvam. Trend sinteničnih barv je preteklost, prihaja era naravnih barvil za lase in mi smo pripravljeni da Vam ponudimo še več rešitev. Poglejmo za lažje razumevanje malo v zgodovino barvanja las.

Egipčani so bili prvi, ki so uporabljali barve rastlinskega izvora, na način kot ga poznamo še danes. Te metode so kasneje prevzeli stari Grki in Rimljani. Uporabljali so barvila, ki so jih pridobivali iz rastlin. Te rastlinske barve so omogočale le barvanje ne pa tudi beljenja las. Šele v dobi Baroka so v Evropi uporabljali metode beljenja las s kalijevim lugom in jedko sodo ter dolgotrajnim izpostavljanjem las na močnem soncu. Po letu 1800 nastopi doba sintetičnih barv za lase. Povod za to je bilo odkritje para-phenylenediamine (PPD) in hydrogen peroxida, ki sta dala osnovo Eugene Schueller-ju za izdelavo prve sintetične barve za lase z imenom “Aureole” – (kasneje L’Oreal).

Izum prve sintetične barve za lase je poenostavil barvanje las in omogočil cel spekter različnih barv, zato je barva las postala del modne zapovedi. Ženske so si sintetične barve za lase neprestano nanašale na lasišče, da bi sledile modnim trendom, saj je bila uporaba le teh zelo enostavna in hitra. Zadnjih 10 let pa je vse več znanstvenih dokazov, da sintetične barve škodijo našemu zdravju, še posebej jih povezujejo z rakom na mehurju in hormonskimi motnjami, da o razno raznih alergijah lasišča in izpadanju las ne govorimo.

Jasno je, da je barvanje las in kože tako prvinsko zasidrano v našem genomu, da nas še tako resna opozorila strokovnjakov o škodljivosti sintetičnih barv, ne bodo odvrnila od tega početja. Naš namen je, da tistim posameznikom, ki skrbijo za svoje zdravje in okolje, ponudimo starodavno znanje o barvanju las, s pomočjo naravnih rastlinskih barvil, kot so: KANA, SENA, AMLA, INDIGO, HIBISKUS, KAMILICA …

Tako kot znanja o zdravilnih rastlinah, so tudi znanja o rastlinskih barvilih morala v »prisilni počitek«. Imamo to srečo, da ta počitek ni bil tako dolg, da bi se izgubila ali pozabila, le poiskati jih je treba in predstaviti širši javnosti. 

​